Pri podatkovnih strukturah smo spoznali terke, s katerimi smo opisali osebo.

oseba = ("Matej", "Urbas", 2000, "Ljubljana", True)

Problem terk je, da ne moremo dostopati do elementov po imenu. Če želimo dostopati do imena, moramo vedeti, da je to prvi element terke.

oseba[0] # "Matej"

Če bi želeli dostopati do elementov po imenu, bi lahko uporabili slovar.

oseba = {
    "ime": "Matej",
    "priimek": "Urbas",
    "leto_rojstva": 2000,
    "kraj_rojstva": "Ljubljana",
    "student": True
}

oseba["ime"] # "Matej"

Kaj pa če bi želeli predstaviti osebo? Lahko bi definirali funkcijo predstavi, ki bi izpisala vse podatke o osebi.

def predstavi(oseba):
    print(f"Sem {oseba['ime']} {oseba['priimek']}, rojen v {oseba['kraj_rojstva']} leta {oseba['leto_rojstva']}. Trenutno {'sem' if oseba['student'] else 'nisem'} študent.")

predstavi(oseba) # Sem Matej Urbas, rojen v Ljubljana leta 2000. Trenutno sem študent.

oseba2 = {
    "ime": "Janez",
    "priimek": "Novak",
    "leto_rojstva": 1990,
    "kraj_rojstva": "Maribor",
    "student": False
}

predstavi(oseba2) # Sem Janez Novak, rojen v Maribor leta 1990. Trenutno nisem študent.

Sedaj imamo podatkovno strukturo, ki hrani informacije o osebi in funkcijo, ki to osebo predstavi. Ti dve stvari bi bilo smiselno združiti v eno celoto. To lahko naredimo s pomočjo razredov.

Razredi (class)

Razredi so sprva lahko dokaj zakomplicirani, tukaj bomo predstavili osnove, več pa seveda lahko najdete na Googlu oziroma v uradni dokumentaciji.

Razredi so nekakšen blueprint iz katerega lahko ustvarimo objekte (lahko si jih predstavljate kot bolj napredne slovarje), ki hranijo podatke in nudijo množico uporabnih funkcij nad temi podatki.

Razred definiramo z uporabo ključne besede class in imena razreda (v CamelCase). V razredu definiramo metode. To so funkcije, ki pripadajo razredu. Metode definiramo enako kot funkcije, le da jih definiramo znotraj razreda. Prvi parameter metode je vedno self, ki predstavlja trenutni objekt.

To je bilo kar veliko nove, zakomplicirane teorije, zato si poglejmo primer.

class Oseba:
    def __init__(self, ime, priimek, leto_rojstva, kraj_rojstva, student):
        self.ime = ime
        self.priimek = priimek
        self.leto_rojstva = leto_rojstva
        self.kraj_rojstva = kraj_rojstva
        self.student = student

    def predstavi(self):
        print(f"Sem {self.ime} {self.priimek}, rojen v {self.kraj_rojstva} leta {self.leto_rojstva}. Trenutno {'sem' if self.student else 'nisem'} študent.")

Razred Oseba ima dve metodi: __init__ in predstavi. Metoda __init__ je posebna metoda, ki se izvede ob ustvarjanju objekta. Ta metoda se imenuje konstruktor. V konstruktorju definiramo spremenljivke, ki jih bo objekt hranil. Te spremenljivke imenujemo atributi objekta. Atribute definiramo z self.ime_spremenljivke = vrednost. self je objekt, ki ga ustvarjamo, torej self.ime_spremenljivke pomeni, da ustvarimo atribut ime_spremenljivke na objektu self.

Metoda predstavi je enaka kot funkcija predstavi iz prejšnjega primera, le da je definirana znotraj razreda in ima prvi parameter self.

Sedaj lahko ustvarimo objekt razreda Oseba.

oseba1 = Oseba("Matej", "Urbas", 2000, "Ljubljana", True)
oseba1.predstavi() # Sem Matej Urbas, rojen v Ljubljana leta 2000. Trenutno sem študent.

oseba2 = Oseba("Janez", "Novak", 1990, "Maribor", False)
oseba2.predstavi() # Sem Janez Novak, rojen v Maribor leta 1990. Trenutno nisem študent.

Tukaj bomo končali. Razredi ponujajo še veliko drugih uporabnih funkcionalnosti, ki pa jih ne bomo podrobneje obravnavali.